Avtizem – črevesna mikrobiota – serotonin: kakšna je povezava?

05/03/2024Kategorija: Probiotiki, Psihobiotiki

Avtizem lahko vpliva na komunikacijo, vedenje in sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju. Kakšno vlogo igra črevesna mikrobiota?

avtizem

Avtizem je kompleksna razvojna motnja, ki se pojavi v otroštvu. Študije so pokazale, da obstajajo pri osebah z avtizmom jasne razlike v strukturi črevesne mikrobiote – skupnosti mikroorganizmov v črevesju, ki vključuje razne bakterije, glive, viruse itd.

V mnogih študijah so ugotovili, da je pri bolnikih z avtistično motnjo prisotna t.i. disbioza mikrobiote v črevesju. To pomeni, da imajo ljudje z avtizmom spremenjeno sestavo in zmanjšano pestrost črevesnega mikrobioma ter spremenjena razmerja med nekaterimi pomembnimi mikrobnimi skupinami.

Avtizem in črevesni mikrobiom: najnovejše področje raziskav

  • Črevesna mikrobiota preko osi črevesje – možgani  (t.i. brain-gut axis) vpliva na razvoj možganov in vedenje človeka preko različnih živčnih sistemov.
  • Najnovejše raziskave proučujejo povezavo med možgani in prebavnim traktom ter vplivom mikroorganizmov v črevesju na razvoj avtizma. Cilj je najti nove načine zdravljenja za paciente z avtizmom, ki bi bili osredotočeni na urejanje oz. izboljšanje zdravja črevesne mikrobiote.

avtizem

Črevesna mikrobiota vpliva na triptofan, serotonin in melatonin 

Triptofan

  • Triptofan je bistvena sestavina prehrane. Ima ključno vlogo pri sintezi beljakovin in sodeluje pri tvorbi snovi, kot sta serotonin in melatonin.
  • Pri mnogih otrocih z avtizmom je opazno pomanjkanje triptofana. To pogosto vodi do zmanjšane ravni serotonina in poslabšanja avtističnih simptomov.
  • Že leta 1986 so v raziskavi ugotovili povezavo med nekaterimi simptomi pri otrocih z avtizmom in nenormalno presnovo triptofana. Rezultati so pokazali, da so pri otrocih z avtizmom v primerjavi z zdravimi otroci bistveno nižje koncentracije triptofana v urinu. 

Serotonin

  • Serotonin ali hormon sreče je med drugim odgovoren za obnašanje, občutek dobrega počutja, sprostitev, koncentracijo in samozavest.
  • Zmanjšana raven serotonina dokazano vpliva na številne razvojne motnje.
  • Raziskave kažejo, da so zmanjšane ravni serotonina povezane s pojavom impulzivnega in agresivnega obnašanja, utrujenosti, depresivnih epizod, nespečnosti in povečane občutljivosti na bolečino.

Melatonin

  • Znano je, da imajo otroci z avtizmom moteno proizvodnjo melatonina – hormona, ki je odgovoren za ureditev cirkadianega ritma spanja. Melatonin se tvori med procesom pretvorbe triptofana v serotonin.
  • Podatki iz literature kažejo, da je terapija z melatoninom izboljšala avtistične simptome, povezane z motnjami spanja pri 66 % preiskovancev in da le pri 8 % ti simptomi ostanejo.
  • Če se melatonin vnaša kot prehransko dopolnilo, otroci, ki imajo avtizem, hitreje zaspijo.

Kot vidimo, črevesna mikrobiota pomembno vpliva na jakost izraženih simptomov pri otrocih z avtizmom.

Psihobiotiki – ena od osnovnih podpornih terapij pri avtizmu

  • Vrsto probiotikov, ki vpliva tudi na psihično počutje, imenujemo psihobiotiki. Psihobiotiki preko povezave mikrobiota – črevesje – možgani vplivajo na delovanje možganov in obnašanje človeka.
  • Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175 (CEREBIOME®) sta klinično najbolj raziskana seva pri pretvorbi triptofana v serotonin. 

 

Viri:

  • https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/pmid/27641441/
  • Psychobiotics in mental health, neurodegenerative and neurodevelopmental disorders
  • https://www.kclj.si/dokumenti/Okoljski_in_genetski_dejavniki_pri_motnjah_avtisticnega_spektra_-_Osredkar_Josko.pdf
  • https://cerebiomebylallemand.com

Avtorica objave:

Dr.med.zn. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja