Depresija: znaki in rešitve

Depresija bo najpogostejša bolezen leta 2028, to nakazujejo trenutni trendi in raziskave. Depresija je resna in zapletena psihiatrična bolezen z znaki, ki zmanjšajo sposobnost funkcioniranja in poslabšajo kakovost življenja. Kar 50 % bolnikov se ne odzove zadovoljivo na predpisano antidepresivno zdravilo, zato medicina išče nove rešitve zdravljenja.

Zato obstaja nujna potreba po hitrejšem, varnejšem in učinkovitejšem zdravilu. Glavno področje raziskav so psihobiotiki. Znanstveniki čedalje bolj razumejo os mikrobiota-črevesje-možgani in njeno ključno vlogo pri nastanku depresije.

Pri razvoju novih antidepresivov se raziskovalci zato sedaj osredotočajo na črevesni mikrobiom.

Depresija: kakšni so znaki? 

Značilni so naslednji znaki:

• dolgotrajno slabo razpoloženje
• motnje spanja
• motnje apetita
• zmanjšana sposobnost uživanja
• slabša koncentracija
• izrazita utrujenost
• upad samospoštovanja
• prisotnost krivde
• občutek ničvrednost
• nemir

VRSTE DEPRESIJE

Glede na število in izrazitost simptomov depresijo delimo na:

Blaga depresija:

Pri blagi depresiji je prisotnih dvoje ali troje naštetih simptomov, bolnik pa je vseeno sposoben nadaljevati z večino svojih običajnih aktivnosti.

Zmerna depresija:

Pri zmerni depresiji se pojavljajo vsaj štirje od naštetih simptomov, ki bolnika precej ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih.

Huda depresija:

Pri hudi depresiji je prisotna večina naštetih simptomov, ki so zelo izraziti in odločilno vplivajo na bolnikovo delovanje.

ZDRAVLJENJE Z ANTIDEPRESIVI

Selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) so prvi izbor terapije za zdravljenje depresije. Vendar je žal potrebno najmanj dva tedna, da se pojavi učinek, v tem času pa se težave lahko preveč nakopičijo in ni redkost, da taka oseba stori samomor.

Žal se več kot 50 % posameznikov, ki imajo to bolezen, ne odziva na zdravljenje niti po 2 tednih in niti ob kombinaciji več zdravil.

DEPRESIJA: POVEZAVA MED ZNAKI IN ČREVESNO MIKROBIOTO

Pojav in razvoj depresije pogosto spremljajo spremembe črevesne mikrobiote, kot je zmanjšana številčnost bifidobakaterij in laktobacilov.

Dokazali so tudi, da miši, ki so jim prenesli črevesno mikrobioto depresivnih bolnikov, izražajo simptome depresije.

Leta 2013 sta Cryan in Dinan uvedla nov koncept, psihobiotike, to so klasični probiotiki, ki imajo ugoden vpliv na psihiatrične simptome in dvig razpoloženja.

Mehanizem delovanja psihobiotikov še ni povsem raziskan, dejstvo pa je da izboljša rezultat zdravljenja pri depresiji.

 

KLINIČNI DOKAZI – PSIHOBIOTIKI pri DEPRESIJI

V raziskavi, ki je obsegala pregled 3372 različnih študij so dokazal, da psihobiotiki:

1. Zmanjšajo simptome depresije in zvišajo vrednost serotonina – hormon sreče.
2. Zmanjšajo anksioznost in nadomestijo škodljive bakterije v črevesju, ki se razrastejo v stresnih okoliščinah.
3. Najbolj učinkoviti so pri osebah mlajših od 60 let.
4. Najbolj učinkoviti so v trdni obliki (kapsule, tablete), ne v tekočinah.
5. Bolj učinkoviti so tisti, ki vsebujejo vsaj 2 različna seva.

 

VIRI:

Zhu H. et. al. A psychobiotic approach to the treatment of depression: A systematic review and meta-analysis. Journal of functional foods 2022, 91.