Mlečnokislinske bakterije vladajo črevesju v naše dobro

Največ mlečnokislinskih bakterij je v črevesju 

Ali ste vedeli, da je naše telo sestavljeno iz več bakterij kot iz naših lastnih celic? Človeški organizem sestavlja 10-krat več bakterij kot telesnih celic. Med njimi so tudi mlečnokislinske bakterije. Oče medicine Hipokrat je tako že leta 400 pr. n. št. ugotovil, da ima črevesje pomembno vlogo za zdravje in dejal »vse bolezni imajo začetek v črevesju«.

Kje v telesu se nahajajo mlečnokislinske bakterije?

Največje število in največjo raznolikost bakterij najdemo v črevesju. Več kot 10.000 milijard dobrih črevesnih bakterij poseljuje naše črevo. Z eno besedo jih imenujemo črevesna mikrobiota ali mikroflora. Najdemo pa jih še na človekovi koži, v ustni votlini in nožnici.

Zakaj so mlečnokislinske bakterije potrebne?

Varujejo organizem pred škodljivimi mikroorganizmi
Dobre črevesne bakterije naseljujejo črevo in skrbijo, da se v črevo ne naselijo škodljive bakterije.

Spodbujajo imunski sistem
V črevesju se nahaja kar 70 odstotkov celic imunskega sistema. Črevesne bakterije z aktivacijo imunskih celic spodbudijo mehanizme proti okužbam. 

Delujejo na živčevje in psihično razpoloženje 
Raziskave kažejo, da črevesje komunicira z možgani, že zlasti v stanjih tesnobe in depresije. Ta vpliv označujemo z izrazom os mikrobiota – črevesje – možgani. Spremembe v črevesni mikrobioti lahko vplivajo tudi na aktivnost možganov, vključno z razpoloženjem.

Kombinacija bakterij Lactobacillus helveticus Rosell®-52 in Bifidobacterium longum Rosell®-175, ki jo vsebuje BRAINBIOME, je najbolj raziskana kombinacija na svetu na področju delovanja koristnih bakterij pri stresu, tesnobi in depresiji.

Sodelujejo pri razgradnji hrane in črpanju hranilnih snovi.
Črevesni mikroorganizmi zagotavljajo encime, ki jih človek sam ne more proizvajati. Ti encimi omogočajo razgradnjo hrane in sintezo vitaminov.

Ali imamo vsi ljudje enake črevesne bakterije?

Na število in raznolikost črevesne mikrobiote vpliva genetika, geografska lokacija in s tem povezane prehranjevalne navade, starost posameznika, bolezni in stres. Črevesna mikrobiota se pri človeku z leti spreminja, pri otrocih je drugačna kot pri odraslih. Starostniki imajo ožji nabor koristnih črevesnih bakterij in več škodljivih bakterij. S staranjem posameznika upada njegovo zdravstveno stanje, hkrati pa tudi stabilnost in raznolikost njegove črevesne mikrobiote.

Kako lahko dobim mlečnokislinske bakterije?

Največ mlečnokislinskih bakterij vsebujejo kislo zelje, jogurt, kefir in prehranska dopolnila.

Viri:

Adak A, Khan MR. An insight into gut microbiota and its functionalities. Cell Mol Life Sci. 2019 Feb;76(3):473-493.
Khalesi, S., Bellissimo, N., Vandelanotte, C. et al. A review of probiotic supplementation in healthy adults: helpful or hype?. Eur J Clin Nutr 73, 24–37 (2019).