Izdelki Almadea

Prehranska dopolnila vrhunske kakovosti za vaše zdravje!

NAKUPUJ ZDAJ

Probiotiki: kdaj poseči po njih?

08/08/2022Kategorija: Imunski sistem

O probiotikih lahko v zadnjih letih preberemo veliko znanstvenih člankov. Vemo torej, da so koristni za nas. Pa vemo, kako delujejo in kdaj je dobro poseči po njih?

delovanje probiotikov

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja. Najboljši probiotiki so tisti, ki so izolirani iz zdravega človeškega črevesja in imajo klinično dokazano koristne učinke na delovanje organizma.

Da nam v črevesju primanjkuje določenih mikroorganizmov prepoznamo tako, da imamo prebavne težave, oslabljen imunski sistem in pogosto zbolevamo, smo kronično utrujeni in v stresu, se spopadamo z anksioznostjo ali depresijo, imamo alergije in težave z debelostjo. Takrat pogosto naša črevesna mikrobiota ni v ravnovesju.

probiotiki

Kaj pomeni »ČREVESNA MIKROBIOTA je RAVNOVESJU«?

Kadar imamo v črevesju zadostno število in raznolikost živih mikroorganizmov, takrat rečemo, da je naša črevesna mikrobiota v ravnovesju. Odrasel človek ima v črevesju 1-2 kg živih mikroorganizmov. Zdrav človek ima črevesno mikrobioto v ravnovesju.

Ali lahko probiotiki pomagajo pri porušenem ravnovesju v črevesju?

Kadar v črevesju prevladuje določena vrsta mikroorganizmov, ki ima škodljive učinke rečemo, da se poruši ravnovesje v črevesju. Ravnovesje v črevesju se poruši večinoma zaradi uporabe antibiotikov in drugih zdravil, bolezni, stresa in slabe prehrane.

Takrat je koristno poseči po probiotikih ali psihobiotikih, s katerimi vnesemo koristne mikroorganizme v črevo, da le ti izpodrinejo škodljive mikroorganizme.

PROBIOTIKI

Probiotiki in psihobiotiki: kdaj poseči po njih?

DRISKA

Probiotiki so najbolj poznani po svoji sposobnosti preprečevanja driske ali zmanjšanja njene resnosti.

Driska je pogost stranski učinek jemanja antibiotikov. Antibiotiki poleg škodljivih bakterij, ki v telesu povzročijo okužbo, uničijo tudi del nujno potrebnih, koristnih črevesnih bakterij. Raziskave kažejo, da so težave z drisko pri osebah, ki so ob antibiotikih uživale tudi probiotike, zmanjšale za 42% (1).

Podobno so probiotiki koristni tudi pri težavah z drisko, ki ni povezana z uživanjem antibiotikov.

DEPRESIJA in ANKSIOZNOST

V zadnjem desetletju so raziskovalci dokazali, da črevesna mikrobiota vpliva na razpoloženje in psihiatrične bolezni, kot sta depresija in anksioznost.

Pri tovrstnih težavah se svetuje uporaba psihobiotikov. To so probiotiki, ki koristno vplivajo na duševno zdravje in dvignejo razpoloženje človeka. Pregled 15 različnih študij na ljudeh je pokazal, da lahko 2 mesečno uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo seve Bifidobacterium in Lactobacillus, izboljša anksioznost, depresijo, avtizem, obsesivno-kompulzivno motnjo in spomin (2).

SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA

Sindrom razdražljivega črevesja (angl. Irritable bowel syndrome, IBS) je motnja, ki prizadene debelo črevo.

Najpogostejši znaki so krči in bolečine v trebuhu, napihnjenost in vetrovi, driska, zaprtje ali izmenjavanje obeh.  Eden od vzrokov razdražljivega črevesja je lahko tudi prekomerno razraščanje škodljivih bakterij v črevesju. Z uživanjem probiotikov ali psihobiotikov lahko škodljive bakterije nadomestimo z dobrimi bakterijami.

IMUNSKI SISTEM

Kar 70 % imunskega sistema izvira iz črevesja, sestavlja ga posebna struktura, imenovana črevesno limfno tkivo. Najpomembnejša enota črevesnega imunskega sistema so pleyerjeve ploščice. Njihova glavna naloga je zaznati škodljive mikroorganizme in o tem obvestiti celotni organizem.

Za optimalno delovanje črevesnega imunskega sistema je pomembna zdrava črevesna mikrobiota, ker v črevesju omogoča pravilno delovanje imunskega sistema.

Terapija s probiotiki je koristna tako za obolele kot zdrave posameznike, saj s spreminjanjem človeške mikroflore krepimo imunsko obrambo in s tem zmanjšujemo razvoj obolenj in okužb.

ALERGIJA in ATOPIJSKI DERMATITIS

Znanstvene raziskave vse bolj opozarjajo na preventivno vlogo probiotikov pri atopijskem dermatitisu in alergijah, in o njihovem terapevtskem učinku.

Ugotovili so, da je resnost atopijskega dermatitisa pri otrocih, ki uživajo probiotike manjša kot pri tistih, ki ne uživajo probiotičnih kultur.

Viri:

1. Hempel S et. al. Probiotics for the prevention and treatment of antibiotic-associated diarrhea: a systematic review and meta-analysis. JAMA 2012, 307(18):1959-69.

2. Wang H et. al. Effect of Probiotics on Central Nervous System Functions in Animals and Humans: A Systematic Review. J Neurogastroenterol Motil 2016;22(4):589-605.

3. Misera A. Effect of Psychobiotics on Psychometric Tests and Inflammatory Markers in Major Depressive Disorder: Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials with Meta-Regression. Pharmaceuticals 2021 Oct; 14(10): 952.

 


Avtorica objave:

Dr.med.zn. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja