Črevesna mikrobiota lahko vpliva na pojav depresije
Črevesna mikrobiota vpliva na imunski sistem, prebavne funkcije, delovanje hormonov in psihično razpoloženje. Novejše raziskave potrjujejo možnost razvoja depresiji podobnega stanja, ki ima lahko vzroke v porušeni črevesni mikrobioti.
Dialog med možgani in črevesjem
Črevesna mikrobiota že dolgo zbuja pozornost. Že 2000 let nazaj je oče moderne medicine grški zdravnik Hipokrat izjavil, da vse bolezni izvirajo iz črevesja. Os možgani – črevesje je koncept zdravja, s katerim so se znanstveniki in zdravniki začeli ukvarjati že v 80. letih 19. stoletja, ko so zaznali povezavo med možgani, črevesjem in črevesnimi bakterijami.
Os možgani – črevesje
S študijami so dokazali dvosmerno komunikacijo med možgani in črevesjem, katere intenziteta se še poveča v stresnih obdobjih. Os možgani – črevesje je sestavljena iz treh poti: nevronske poti (enterični živčni sistem in vagusni živec), nevroendokrine (hormoni in nevrotransmitorji) in imunske poti (prenašalci imunskega sistema).
Črevesna mikrobiota – šef možganom in črevesju
V zadnjih 15 letih se je ugotovilo, da je glavni regulator povezave med možgani in črevesjem črevesna mikrobiota. Sicer se mikrobni prebivalci nahajajo v skoraj vsakem delu človeškega telesa (koža, dihalne poti, urogenitalni trakt in oči), od 100 trilijonov bakterij pa jih je kar 80 % v črevesju. Črevesni mikrobi, še posebej bakterije, so tudi najbolj znanstveno preučevani in vedno bolj znano je, da imajo močan vpliv na človekovo vedenje. Človeška mikrobiota je izjemno raznovrstna, dinamična in odzivna na zunanje dejavnike, zato jo je možno spreminjati.
Depresija in črevesna mikrobiota
Črevesje in mikrobiota sodelujeta in skupaj vplivata na imunski sistem, delovanje hormonov in črevesja ter psihično razpoloženje. Dokazov je vedno več. Kot primer je nedavna raziskava je pokazala, da imata stres in prehrana z veliko količino nasičenih maščob lahko negativni učinek na črevesno mikrobioto in na možgane. Posledično pride do manjše raznovrstnosti črevesnih bakterij, vpliva pa tudi na delovanje možganov, saj lahko povzroči depresiji podobno stanje. Pomagamo si lahko s psihobiotiki, to so probiotiki, ki vplivajo na psihično razpoloženje človeka.
Viri:
Gareau MG, et al. Probiotics and the gut microbiota in intestinal health and disease. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2010.
Cresci GA, et al. Gut Microbiome: What We Do and Don’t Know. Nutr Clin Pract. 2015.
Foster JA, McVey Neufeld KA. Gut-brain axis: how the microbiome influences anxiety and depression. Trends Neurosci. 2013
Avtorica objave: