Anksiozna motnja in psihobiotiki – kaj pomaga?

Kaj je strah in kdaj preraste v anksiozno motnjo?

Anksiozna motnja je povezana s prekomernim strahom. Strah je običajen odziv na stresne življenjske dogodke. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino.

Strah nam pomaga ubežati trenutni nevarnosti. Naše telo pripravi na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Kratkotrajna anksioznost oziroma strah je koristna reakcija, ki nas varuje pred nesrečo, na primer tako da vozimo počasneje, se dobro pripravljamo na javni nastop ali učimo za izpit. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.

Težava nastopi, ko strah oz. anksioznost deluje narobe in se sproži, tudi če ni nevarnosti. Telo se takrat pripravi na beg ali boj s sovražnikom kljub temu, da ga v resnici ni. Kadar nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o anksiozni motnji. 

 

Kako se kaže anksiozna motnja?

Anksiozna motnja se pojavlja tako pri otrocih kot odraslih. Pogostejša je pri ženskah. Motnja ni le neprijetna, ampak pomembno vpliva na številna področja bolnikovega življenja.

Težave nastopijo na primer:

• v medosebnih odnosih,
• pri aktivnostih, ki so osebi sicer prijetne,
• pri (ne)uspešnosti v službi,
• pri vsakodnevni skrbi za svoje fizično in psihično počutje,

in številnih drugih znakih.

Anksioznost je pogosto povezana z depresijo in v najhujših primerih vodi celo v samomor. Številni si poskušajo pomagati na različne neustrezne načine, najpogosteje z alkoholom. Ljudje z anksioznostjo so bolj nagnjeni k odvisnostim.

Anksiozna motnja – kakšni so simptomi? 

Najpogostejši so psihični znaki, ki se kažejo kot:

• napetost,
• razdražljivost,
• motena koncentracija,
• nezmožnost uživanja/prisotnosti v trenutku,
• pretirana zaskrbljenost,
• občutek, da si nesposoben oz. občutek manjvrednosti,
• vsiljene misli,
• pretirano analiziranje situacij, ki so se zgodile,
• slab spanec oz. nespečnost,
• nezmožnost hranjenja ali uživanja v hrani,
• obsesije in hiperfiksacije,
• pesimizem, pričakovanje najslabšega,
• občutek preobremenjenosti in izgorelosti,
• jeza, živčnost, brez posebnega vzroka.

Pogosti so tudi telesni znaki, kot so:

• razbijanje srca,
• težko dihanje,
• vrtoglavica,
• bolečine v trebuhu, prebavne težave,
• glavoboli.

Kako pomagajo psihobiotiki?

Samopomoč pri anksioznosti s psihobiotiki je eden od najnovejših znanstveno potrjenih načinov lajšanja znakov anksioznosti.

Psihobiotiki so probiotiki, ki ob zaužitju v zadostnih količinah ugodno izboljšajo duševno zdravje človeka.

Ko so raziskovalci primerjali sestavo črevesne mikrobiote med zdravimi osebami in osebami z anksiozno motnjo so opazili precejšnje razlike v sestavi.

V eni od raziskav so prenesli črevesne mikroorganizme iz pacientov z duševnimi motnjami na zdrave miši. Ugotovili so, da so prej zdrave miši dobile simptome anksioznosti in depresije.

Anksiozna motnja in vpliv črevesne mikrobiote

Se spomnite “metuljčkov v trebuhu”, ko ste prvič javno nastopili pred celim razredom, ali pa ko vas je ogovorila vaša simpatija? Takrat ste na lastni koži občutili povezavo med črevesjem in možgani. Dobre črevesne bakterije vplivajo na raven serotonina v črevesju. To je hormon, ki vpliva na občutek sreče in pomirjenosti, na učenje in pomnjenje.

Reakcije, ki jih občutimo v črevesju kadar nas je strah, smo živčni, v stresu, vzhičeni, so posledica komunikacije črevesja in možganov.

Črevesne bakterije niso potrebne le za prebavne funkcije, temveč vplivajo tudi na delovanje možganov in duševno zdravje.

Kako stres uniči črevesno mikrobioto?

Kadar nas je pritirano strah, smo pretirano zaskrbljeni, se sprošča stresni hormon kortizol, ki škoduje črevesni mikrobioti in poruši ravnovesje. V takih primerih so psihobiotiki še posebej koristni.

Z uživanjem psihobiotikov ustvarimo ravnovesje med “dobrimi” in “slabimi” bakterijami, ki sestavljajo našo črevesno mikrobioto.

Kako psihobiotiki vplivajo na delovanje možganov?

V črevesju nastaja nastaja kar 95% serotonina. Dobre črevesne bakterije skrbijo za raven serotonina v črevesju. Serotonin je hormon, ki vpliva na občutek sreče, pomirjenosti, potrebujemo ga tudi za učenje in pomnjenje.

Zdravo črevesje je predpogoj za zdravo delovanje možganov.

Zdravo črevesje lahko vzdržujemo s psihobiotiki, ki obnavljajo črevesno mikrobioto in s tem ugodno vplivajo na duševno zdravje človeka.

Najbolj raziskana sta probiotična seva Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175, ki ju vsebuje BRAINBIOME®.

VIRI: 

1. Liu RT. The Microbiome as a Novel Paradigm in Studying Stress and Mental Health. Am Psychol. 2017 Oct;72(7):655-667.
2. Cryan JF et. al. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. 2012 Nature Reviews Neuroscience 13(10):701-12. 
3. Camilleri M. Serotonin in the Gastrointestinal Tract. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2009 Feb; 16(1): 53–59.
4. K. The future of psychobiotics. American Psychological Association. 2018