IBS ali sindrom razdražljivega črevesja

Kaj je IBS?

Sindrom razdražljivega črevesja (angl. Irritable bowel syndrome, IBS) je motnja, ki prizadene debelo črevo in ni življenjsko nevarna, je pa lahko zelo neprijetna. Sindrom razdražljivega črevesja prizadene približno 15 % ljudi. Trikrat pogosteje se pojavi pri ženskah kot pri moških.

Kateri so znaki za sindrom razdražljivega črevesja?

Najpogostejši znaki so:

• krči in bolečine v trebuhu,
• napihnjenost in vetrovi,
• driska, zaprtje ali izmenjavanje obeh.

Pri nekaterih ljudeh se pojavijo tudi sluz v blatu, občutek nepopolnega iztrebljanja in slabost. Običajno ženske tožijo zaradi zaprtosti, moški pa zaradi driske. Pogosto sindrom razdražljivega črevesja spremlja občutek depresije in anksioznosti.

Kaj povzroči IBS?

Natančen vzrok za sindrom razdražljivega črevesja ni jasen, je pa znano, da so sprožilci lahko:

• preobčutljivost na določeno hrano,
• stres,
• prekomerno razraščanje škodljivih bakterij v črevesju,
• druge bolezni in zdravila (npr. antibiotiki)
• motnje v komunikaciji med črevesjem in možgani.

Prav motnje v komunikaciji med črevesjem in možgani so verjetno najpogostejši vzrok za sindrom razdražljivega črevesja. Normalno delovanje prebavil je namreč odvisno od pravilnega delovanja povezav med možgani in črevesjem. Glavni kanal komunikacije je vagusni živec, glavni hormon pa serotonin (hormon sreče).

Večina človeškega serotonina se tvori v črevesju. Kadar je njegova sinteza motena to povzroči močnejše in daljše krčenje mišic, kar se kaže kot napenjanje, driska in vetrovi. Lahko pa pride tudi do prešibkega krčenja mišic, kar upočasni prehod hrane in sproži zaprtje.

Ravno zaradi povezave med črevesjem in možgani in motenj v nastanjanju serotonina sta pri osebah z IBS pogosti tudi anksioznost in depresija.

Kako postavimo diagnozo sindrom razdražljivega črevesja?

Večinoma zdravnik diagnosticira IBS tako, da nam zastavi nekaj ključnih vprašanj o težavah.

Diagnozo postavi na podlagi tipičnih simptomov, ki jih poznamo kot ROMA IV kriteriji.

Za postavitev diagnoze morata biti izpolnjena naslednja 2 kriterija: ponavljajoča se bolečina v trebuhu (vsaj 1 dan v tednu, vsaj v zadnjih 3 mesecih), in vsaj 2 od naslednjih simptomov:

• olajšanje po odvajanju blata,
• spremenjena pogostost odvajanja blata,
• spremembe v konsistenci blata.

Starejše od 40 let in osebe, ki imajo v družini prisotno pogostejše obolevanje zaradi kolorektalnega karcinoma bo zdravnik naročil na:

• splošni zdravstveni pregled,
• krvne preiskave (za preverjanje celiakije),
• test blata,
• sigmoidoskopija ali kolonoskopijo.

Na dodatne preiskave bodo napotene tudi osebe za katere zdravnik meni, da bi lahko bili simptomi povezani z drugim zdravstvenim stanjem.

Kako poteka zdravljenje?

V večini primerov lahko težave omilimo z dieto. Zapisujemo si, kaj pojemo in kdaj se pojavijo prebavne težave. To nam bo pomagalo prepoznati živila, ki pri nas sprožijo ali poslabšajo simptome.

Zdravil za zdravljenje sindroma razdražljivega črevesja ne poznamo. Nekaterim ljudem pomagajo antidepresivi, blaga pomirjevala, psihoterapija, hipnoza ali vedenjska terapija. Če so simptomi preveč moteči, pride v poštev tudi simptomatska terapija driske, zaprtja, krčev.

Kako si lahko pri sindromu razdražljivega črevesja pomagamo sami?

Težave nadzorujemo s spremembami v prehrani in načinu življenja.

Povečamo vnos vlaknin. Visok vnos vlaknin pogosto uspešno zmanjša simptome zaprtja, a je potrebno količino postopoma povečevati, saj lahko povzroči krče in sproži vetrove. To naredimo lahko tako, da v zajtrk vključimo polnozrnate žitarice. Če nam to ne ustreza se poslužimo prehranskih dopolnil z vlakninami.

Pijemo veliko vode. Priporočeno je 6-8 kozarcev na dan.

Izogibamo se:

• hrani, ki napenja (zelje, fižol, grah, cvetača, ohrovt, brokoli, čičerika, leča, surovo sadje),
• hrani, ki vsebuje laktozo (mleko, mlečni sladoled, jourti, idr),
• alkoholnim pijačam,
• umetnim sladilom.

Uživamo majhne, a redne obroke. Hrano je potrebno dobro in počasi prežvečiti, saj se s tem izognemo hlastanju in goltanju zraka

Poskusimo z brezglutensko dieto.

Uživamo mlečnokislinske bakterije. Vsem, ki jih muči sindrom razdražljivega črevesja je namenjeno prehransko dopolnilo BRAINBIOME. BrainBiome vsebuje vodilno formulo mlečnokislinskih bakterij CEREBIOME®(Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175) in izvleček žafrana. S pomočjo tega psihobiotika se obnovi črevesna mikrobiota, vzpostavi zdravo ravnovesje v črevesju. Koristi tega psihobiotika so raziskane tudi pri stresu, anksioznosti in depresiji.

Poskusimo z ukinitvijo t.i. FODMAP živil. Nekateri ljudje so občutljivi na tipe ogljikovih hidratov, imenovanih FODMAP (fermentirajoči oligosaharidi, disaharidi in monosaharidi ter polioli).

Viri:

Defrees DN, Bailey J. Irritable Bowel Syndrome: Epidemiology, Pathophysiology, Diagnosis, and Treatment. Prim Care. 2017 Dec;44(4):655-671.

Rome IV Diagnostic Criteria for Irritable Bowel Syndrome (IBS)