STRES in DEPRESIJA: kakšno vlogo ima črevesje?

Stres in depresija imata pomemben vpliv na delovanje našega črevesja. Ljudje to že od nekdaj vemo, znanstveniki pa so v zadnjem desetletju to močno podprli z dokazi.

PLAVAJOČ MIŠ

Plavajoč miš je eden od najbolj poučnih poskusov na področju raziskav motivacije in depresije. Miš postavijo v bazenček z vodo. Vode je toliko, da z nožicami ne doseže dna, torej mora čofotati, da priplava na suho. Pri tem iščejo odgovor na vprašanje, kako dolgo bo miš plavala, da bi se ji želja izpolnila. To je v bistvu ena od temeljnih situacij življenja: kako vztrajni smo pri iskanju tega kar potrebujemo/želimo. To je lahko nekaj konkretnega, na primer trdna tla pod nogami, uspešno končano šolanje, osvojena olimpijska medalja, shujšanje za 5 kg, idr.

Miši z depresivnimi značilnostmi ne plavajo dolgo, ampak se med plavanjem pogosto ustavljajo in negibno čakajo. Te miši se tudi močneje odzivajo na stres. Običajno na takih miših raziskujejo nove antidepresive – če po zaužitju plavajo dlje časa, je to zanimiv znak, da snov verjetno deluje.

PSIHOBIOTIKI

Raziskovalci, ki preučujejo psihobiotike so polovico svojih miši nahranili z bakterijo, ki je znana po tem, da neguje črevo. Miši s tako obogatenim črevesjem so dejansko ne le plavale dlje časa in z večjim upanjem, ampak so v njihovi krvi našli tudi manj stresnih hormonov. Za nameček so se pri testih spomina in učenja odrezale bistveno bolje kakor miši iz kontrolne skupine.

VAGUSNI ŽIVEC – TELEFONSKA ZVEZA ČREVESJA s CENTRALO

Vagusni živec je najpomembnejša in najhitrejša pot med črevesjem in možgani. Poteka skozi trbušno prepono, med pljuči in srcem, vzporedno s požiralnikom se vzpne v grlo in od tod v možgane. Poskusi na ljudeh so pokazali, da so se poskusne osebe bodisi počutile dobro bodisi jih je propadel strah, ko so ta živec stimulirali z določenimi frekvencami. Od leta 2010 je v Evropi dovoljeno zdravljenje depresij, ki temelji na takšnem draženju vagusnega živca, da se pri bolniku doseže dobro počutje. Ta živec torej deluje približno tako kot telefonska zveza s centralo, prek katere terenski delavec sporoča glavi svoje vtise.

ČREVESJE – VELIKANSKA MATRICA

Možgani potrebujejo podatke, da si ustvarijo določeno sliko o tem, kaj se v telesu dogaja. So osamljeni, izolirani in zavarovani kot noben drug organ. Nasprotno je črevo prav sredi vrveža. Pozna vse molekule od našega zadnjega obroka, radovedno lovi naokoli hormone v krvi, povprašuje imunske celice po aktualnem počutju ali zbrano prisluškuje brbotanju črevesnih bakterij. Možganom lahko o nas pripoveduje zgodbe, o katerih se jim sicer nikoli niti sanjalo ne bi.

Vse te informacije črevo zbira ne le ob pomoči veličastnega živčnega sistema, temveč tudi na velikanski površini. To ga dela za največji »čutilni organ« v telesu. Oči, ušesa, ali koža so proti črevesju palčki. Njihove informacije vstopajo v možgane in omogočajo telesu odzivanje na dražljaje okolja. Črevesje je kot neke vrste velikanska matrica – zaznava naše notranje življenje in deluje v območju nezavednega.

ČREVO, KI SE NE POČUTI DOBRO, KVARI RAZPOLOŽENJE

Črevesje in možgani sodelujejo že zelo zgodaj v življenju. Skupaj tvorijo velik del našega najzgodnejšega čustvenega sveta. Kot dojenčki obožujemo prijeten občutek sitosti, v obup in tesnobo pa nas žene lakota. Ko odraščamo svet čedalje bolj zaznavamo svet z vsemu čutili. A tudi v odraslosti nam črevo, ki se ne počuti dobro kvari razpoloženje, dobro prehranjeno črevo pa nam ga izboljšuje.

Prva raziskava o učinkih dobro preskrbljenega črevesa na zdrave človeške možgane je bila objavljena leta 2013. Nad izsledki so bili presenečeni tako vodje eksperimenta, kot tudi znanstvena skupnost. Pri uživanju mešanice psihobiotikov so bili nekateri predeli možganov občutno spremenjeni, zlasti območja za obdelavo čustev in bolečine.

RAZDRAŽLJIVO ČREVO, STRES IN DEPRESIJA

Vsak neprežvečen grahek se ne vpleta v delovanje možganov. Zdravo črevo drobnih, nepomembnih prebavnih signalov ne pošilja po vagusnem živcu v možgane, temveč jih predela kar s svojimi »možgani«. Šele ko se mu zdi pomembno, v zadevo vključi centralne možgane. Na primer sporočila iz trebuha prispejo v glavo in »center za bruhanje« seznanijo z nenavadno visoko vsebnostjo alkohola, »bolečinskemu centru« poročajo o zoprnem napenjanju, »referenta za slabo počutje« pa obvestijo o pojavu neljubih povzročiteljev bolezni.

SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESJA

Za ljudi z razdražljivim črevesjem je povezava med črevesjem in možgani precej obremenjujoča. Sindrom razdražljivega črevesa pogosto spremlja neprijetno stiskanje ali bolečine v trebuhu in nagnjenost k driski ali zaprtosti. Prizadeti ljudje nadpovprečno pogosto trpijo zaradi anksioznosti ali depresij.

Možni vzroki za tako stanje so lahko dolgotrajnejša mikrovnetja, neugodna črevesna flora ali neugotovljene intolerance za določene vrste hrane. Nekateri zdravniki paciente z razdražljivim črevesom kljub aktualnim rezultatom raziskav še vedno obravnavajo kot hipohondre, ker s preiskavami ne morejo odkriti vidnejših poškodb črevesja.

CROHNOVA BOLEZEN, ULCEROZNI KOLITIS

Pri Crohnovi bolezni in ulceroznem kolitisu v črevesju lahko najdemo prave rane. Za težave je kriva vneta črevesna sluznica. Podobno kot pri pacientih z razdražljivim črevesom je tudi za te bolnike značilna visoka stopnja depresij in anksioznosti.

KRONIČNI STRES

Kadar naši možgani začutijo problem (na primer naglico in jezo), ga hočejo čimprej rešiti. Za kar potrebujejo energijo, ki jo dobijo predvsem iz črevesja. Črevesje iz t.i. simpatičnih živcev prejme sporočilo, da je nastopila kriza in se mora podrediti zahtevam reševanja.

Toda če možgani stalno sprožajo alarme in zahtevajo reševanje svoje krize, počasi izkoriščajo naklonjenost črevesja. V tem primeru črevesje pošlje možganom manj prijazne signale, zato smo lahko bolj pobiti, primanjkuje nam apetita, slabo se počutimo ali nas izčrpava driska. Če se mora črevesje predolgo žrtvovati je zanj to nezdravo.

Stres in depresija spreminjata bakterije v črevesju. V stresnih razmerah preživijo drugačne bakterije kot v sproščenih časih. Kadar se pod vplivom stresa škodljive bakterije preveč razmnožijo – razpoloženje, ki ga širijo ni dobro. V teh okoliščinah postanemo žrtve svojih črevesnih bakterij in njihovega učinkovanja na naše razpoloženje. Toda, tudi ko stres že mine, je škoda že storjena in črevesje še nekaj časa pošilja možganom neprijetne signale.

Zdravo črevesje, ki vključuje zdravo črevesno mikrobioto je tako osnova za zdravo delovanje možganov. Zdravo črevesno mikrobioto pa lahko vzdržujemo tudi s pomočjo psihobiotikov.

Vir:

Giulia Enders: Čarobno črevesje – vse kar morate vedeto o najbolj prezrtem organu.