Izdelki

Prijava na e-novice

Pripravljamo strokovno podprte članke o zdravju in nasvete za vsakodnevno pomoč.






    Stres in tesnoba – kako pomagajo črevesne bakterije

    14. decembra, 2020Kategorija: Stres in tesnoba

    Ali ste vedeli, da lahko stres poruši ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju? Stanje našega črevesja pa posledično lahko vpliva na pojav tesnobe in depresije. Če vas mučijo občutki tesnobe, strahu in panike, si lahko pomagate tako, da pazite, da je vaša črevesna mikrobiota čim bolj uravnotežena.

    stres in tesnoba

    Stres poruši ravnovesje v črevesju

    Dolgotrajni stres poruši ravnovesje v črevesju. Stres lahko privede do sprememb tako v številu (številčnost) kot v vrstah (raznolikosti) črevesnih bakterij. Porušeno ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju lahko povzroči tesnobo, depresijo in vpliva na razpoloženje. Pri tem nam lahko pomagajo dobre črevesne bakterije.

    Več hormona sreče, manj stresnega hormona

    Črevesne bakterije imajo poleg vloge pri prebavi vpliv tudi na naše možgane, vedenje in čustvovanje.

    Delujejo na več načinov:

    • znižajo raven kortizola (stresni hormon)
    • zvišajo raven serotonina (hormon sreče)
    • povečajo nastanek kratkoverižnih marščobnih kislin
    • zmanjšajo nastanek vnetnih citokinov.

    Spremembe v črevesju zaznajo naši možgani preko osi mikrobiota – črevesje – možgani. Informacija tako pride iz črevesja v možgane preko živca (živec vagus) in po krvnem obtoku.

    Na ta način črevesne bakterije zmanjšajo depresivno razpoloženje in tesnobo.

    Kombinacija bakterij Lactobacillus helveticus Rosell®-52 in Bifidobacterium longum Rosell®-175, ki jo vsebuje BRAINBIOME, je najbolj raziskana kombinacija na svetu na področju delovanja koristnih bakterij pri stresu, tesnobi in depresiji.

    Serotonin – hormon sreče nastaja v črevesju

    V črevesju nastane kar 90 % vsega serotonina. Proizvajajo ga celice črevesne sluznice, medtem ko črevesne bakterije spodbujajo sintezo serotonina. Potreben je za peristaltiko, torej krčenje gladkih mišic prebavil. Serotonin v možganih uravnava razpoloženje, spanje, spomin in koncentracijo.

    Ko ima telo dovolj serotonina, smo dobro razpoloženi, dobro spimo in se počutimo srečni.  Kadar ima telo premalo serotonin, se lahko pojavita depresija in tesnoba.

    Nastajanje serotonina lahko spodbudimo s hrano in fizično vadbo. Bogat vir serotonina so jajca, sir, ananas, losos, oreščki, semena. Vsa našteta živila vsebujejo aminokislino triptofan, iz katere se sintezira serotonin. Zraven pa poskrbite za zdravo črevesno mikrobioto, črevesne bakterije, ki spodbudijo sintezo serotonina.

    Viri:

    1. Foster JA, at.al. Stress & the gut-brain axis: Regulation by the microbiome. Neurobiol Stress. 2017 Mar 19;7:124-136.
    2. Sherwin E, et al. Microbiota and the social brain. Science. 2019 ;366(6465)
    3. Midden V. Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres. eSINAPSA. 2017, številka 13
    4. Kazemi A.et.al. Effect of probiotic and prebiotic vs placebo on psychological outcomes in patients with major depressive disorder: A randomized clinical trial. 2019;38(2):522-528.

    Avtor objave:

    Dr. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja