Izdelki

Prijava na e-novice

Pripravljamo strokovno podprte članke o zdravju in nasvete za vsakodnevno pomoč.






    Kortizol in učinki kroničnega stresa

    28. marca, 2021Kategorija: Stres in tesnoba

    Kortizol poznamo kot glavni stresni hormon. Vpliva na razpoloženje, motivacijo in strah. V povečanih količinah se izloča, ko doživimo stresen dogodek. Telo pripravi, da dobi energijo in moč, da reagira na nevarnost.

    kortizol

    Kortizol  je hormon, ki se sprošča iz skorje nadledvične žleze. V krvi ga imamo največ eno uro, preden se zbudimo. Njegova naloga je, da aktivira telo in poskrbi za dovolj energije za premagovanje dnevnih nalog. Najnižja vrednost kortizola v organizmu je okoli polnoči.

    V primeru, ko čez dan doživimo stresen dogodek, se nadledvična žleza aktivira in izloči se dodatna količina kortizola. Takrat imamo zvečer povišane vrednosti kortizola, kar povzroči motnje spanja.

    Kortizol ima številne naloge v telesu:

    • uravnava cikel spanja in budnosti
    • zmanjšuje vnetni odziv
    • regulira krvni tlak
    • zviša krvni sladkor
    • vpliva na porabo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin
    • zagotovi telesu energijo in moč za premagovanje stresa.

    KORTIZOL in KRONIČNI STRES

    Takrat ko stres mine se raven kortizola zniža na normalno. Telo se umiri, nabere energije in obnovi zaloge, ki jih potrebuje.

    Kaj se zgodi, če smo izpostavljeni nenehnemu stresu?

    Prepogosta izpostavljenost stresu ima negativne učinke na naše telo in prizadene tako duševno kot telesno zdravje.

    Znaki povišanega kortizola so:

    • anksioznost in depresija
    • glavoboli
    • povečanje telesne teže, predvsem v predelu pasu
    • motnje spanja
    • razdražljivo črevo
    • upad spomina in koncentracije
    • mišična šibkost
    • povišan krvni tlak in pulz.

    ČREVESNE BAKTERIJE – ključni regulator stresa

    Človeško črevo je poseljeno s številnimi mikroorganizmi, ki jih z eno besedo imenujemo mikrobiota.

    Dolgotrajni stres poruši ravnovesje v črevesju. Stres privede do sprememb tako v številu (številčnost) kot v vrstah (raznolikosti) črevesnih bakterij.

    Z uživanjem dobrih mlečno-kislinskih bakterij se:

    • zniža raven kortizola (stresni hormon)
    • zviša raven serotonina (hormon sreče).

    Spremembe v črevesju zaznajo naši možgani preko osi mikrobiota – črevesje – možgani. Na ta način črevesne bakterije zmanjšajo depresivno razpoloženje in tesnobo.

    BrainBiome vsebuje najbolj raziskano kombinacijo dobrih bakterij CEREBIOME® (Lactobacillus helveticus Rosell®-52 in Bifidobacterium longum Rosell®-175) pri stresu, tesnobi in depresiji.

    Vir:

    Rea K et al. The microbiome: A key regulator of stress and neuroinflammation. Neurobiol Stress. 2016 Mar 4;4:23-33.


    Avtor objave:

    Dr. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja