Urinsko inkontinenco lahko preprečimo
Urinska inkontinenca je nekontrolirano uhajanje urina in je pogosto še vedno tabu, čeprav se z njo spopada 30-40 % vseh žensk, v menopavzi pa kar 50%. Največkrat se pojavi v nosečnosti, po porodu in v menopavzi. Povezana je s telesno težo in s hormonskimi spremembami, ki se pojavijo v srednjih letih.
Pri urinski inkontinenci gre za nezmožnost zadrževanja urina, pri čemer urin lahko uhaja po kapljicah ali v celoti. Najpogosteje urin uhaja ob situacijah kot je smeh, kihanje, kašljanje, dvigovanje bremen ali pri telesni vadbi. To vrsto imenujemo stresna inkontinenca. Pri t.i. urgentni inkontinenci je značilno nenadno močno tiščanje na vodo, ki ga ne moremo odložiti. Čeprav odhitimo na stranišče, lahko voda na poti že uide.
Urinska inkontinenca je bolezensko stanje, ki ga lahko ozdravimo. Za zdravljenje urinske inkontinence so na voljo različna zdravila in metode zdravljenja, ki jih predpiše osebni zdravnik ali ginekolog.
Obstajajo pa tudi naravni načini, kako preprečimo urinsko inkontinenco.
Nosečnost in porod
Nosečnost in porod povečata tveganje za pojav urinske inkontinence. Ženska, ki ima več porodov ima večje tveganje za urinsko inkontinenco. Prav tako se tveganje poveča z dolžino trajanja poroda. Pri ženskah, ki rodijo s carskim rezom je manjša možnost inkontinence, kot pri tistih, ki imajo naravni vaginalni porod.
Urinska inkontinenca je povezana s telesno težo. Ženske, ki so se v 6-mesecih po porodu vrnile na svojo običajno težo, imajo manj težav z urinsko inkontinenco.
Menopavza
Inkontinenca je najpogostejša v času menopavze, pogosto se pojavi že v času perimenopavze. Znižanje vrednosti estrogena namreč lahko oslabi mišice medeničnega dna.
Hormonsko nadomestno zdravljenje lahko poveča tveganje za pojav inkontinence za 2-3-krat. Odstranitev maternice ali histerektomija prav tako poslabša težave z inkontinenco. Pri uporabi fitoestrogenov se tveganje za inkontinenco ne poveča.
Krepitev mišic medeničnega dna
Mišice medeničnega dna ležijo na dnu medenice in pomagajo pri zadrževanju urina. Mišice medeničnega dna s staranjem oslabijo. Vaje za krepitev mišic medeničnega dna lahko pomagajo pri preprečevanju in zdravljenju urinske inkontinence. Prav tako so pomembne za spolno doživljanje tako ženske kot njenega partnerja.
Povečana telesna teža
Debelost in povečana telesna teža sta močno povezani z urinsko inkontinenco. Raziskovalci so ugotovili, da zmanjšanje telesne teže zmanjša pojavnost inkontinence. Ženske, ki so za 16% zmanjšale telesno težo so imele kar 50% manj težav z nekontroliranim uhajanjem urina.
Fizična vadba
Fizična aktivnost se priporoča za zmanjšanje težav z inkontinenco, vendar so priporočene športne aktivnosti z zmerno intenzivnostjo. Skoki na trampolinu niso priporočljivi. Odsvetujejo se tudi vse intenzivne vadbe, saj lahko inkontinenco poslabšajo. Inkontinenca je namreč kar pogosta težava pri vrhunskih športnicah.
Težave z urinsko inkontinenco lahko preprečimo na več načinov:
- Poskrbimo za zmerno telesno težo – povečana telesna teža poveča tveganje za urinsko inkontinenco.
- Krepimo mišice medeničnega dna (Keglove vaje).
- Skrbimo za zmerno telesno aktivnost.
V kolikor naravni načini ne pomagajo se obrnimo na svojega zdravnika, saj so na voljo številne učinkovite metode kako odpraviti težavo.
Avtorica: dr. Mateja Stempelj
Viri:
Avtorica objave:
Dr.med.zn. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja