Izdelek

Prijava na e-novice

Pripravljamo strokovno podprte članke o zdravju in nasvete za vsakodnevno pomoč.






    PSIHOBIOTIKI PRI ANKSIOZNOSTI: Kaj pravijo raziskave?

    11. julija, 2021Kategorija: Psihobiotiki, Stres in tesnoba

    Se spomnite “metuljčkov v trebuhu”, ko ste prvič javno nastopili pred celim razredom, ali pa ko vas je ogovorila vaša simpatija? Takrat ste na lastni koži občutili povezavo med črevesjem in možgani. Dobre črevesne bakterije vplivajo na raven serotonina v črevesju. To je hormon, ki vpliva na občutek sreče in pomirjenosti, na učenje in pomnjenje.

    “Duševno zdravje je stanje v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost«, je definicija Svetovne zdravstvene organizacije.

    Vpliv črevesnega mikrobioma na duševno zdravje je najnovejše področje raziskav nevroznanstvenikov, mikrobiologov in psihiatrov, ki so dokazali, da je zdrava črevesna mikrobiota ključna za dobro duševno zdravje.

    Komunikacija: črevesje – možgani

    Reakcije, ki jih občutimo v črevesju kadar nas je strah, smo živčni, v stresu, vzhičeni, so posledica komunikacije črevesja in možganov.

    Črevesne bakterije niso potrebne le za prebavne funkcije, temveč vplivajo tudi na delovanje možganov in duševno zdravje.

    Ta vpliv označujemo z izrazom os: mikrobiota – črevesje – možgani in vpliva na:

    • imunski sistem,
    • delovanje žlez,
    • živčni sistem.

    Kako psihobiotiki pomagajo možganom?

    Rek, da so v črevesju naši drugi možgani, še kako drži. Strokovna podlaga za ta rek je lasten živčni sistem, ki se nahaja v črevesju, oziroma t.i. enterični živčni sistem. Naša naloga je, da dobro skrbimo za »možgane« v črevesju, saj se v primeru nezadovoljstva le-ti takoj pritožijo našim prvim možganom.

    V črevesju nastaja nastaja kar 95% serotonina. Dobre črevesne bakterije skrbijo za raven serotonina v črevesju. Serotonin je hormon, ki vpliva na občutek sreče, pomirjenosti, potrebujemo ga tudi za učenje in pomnjenje.

    Zdravo črevesje je tako predpogoj za zdravo delovanje možganov.

    Zdravo črevesje lahko vzdržujemo s psihobiotiki, to so probiotiki, ki skrbijo za psihično zdravje človeka.

    Klinično najbolj preiskušena sta seva Lactobacillus helveticus in Bifidobacterium longum.

    Kdaj in kako dolgo uživati psihobiotik?

    Najboljši rezultat bo dal psihobiotik, če ga zaužijemo 30 min pred obrokom, najbolje zjutraj.

    V črevesju se nahaja približno 2 kg različnih mikroorganizmov, zato je priporočen čas jemanja vsaj 2 meseca. Na ta način bomo v telo vnesli zadostne količine koristnih črevesnih bakterij, da uravnamo črevesno mikrobioto.

    Psihobiotiki so popolnoma varni tudi za daljšo uporabo.

    Zakaj je smiselno jemati psihobiotike?

    Zdravo črevesje je pomembno za duševno zdravje posameznika, zato je potrebno ustvariti ravnovesje med “dobrimi” in “slabimi” bakterijami, ki sestavljajo našo črevesno mikrobioto.

    Kadar smo v stresu se prekomerno sprošča stresni hormon kortizol, ki škoduje črevesni mikrobioti in poruši ravnovesje. V takih primerih so psihobiotiki še posebej koristni.

    Kaj pravijo klinični dokazi?

    V študiji v kateri so spremljali vpliv psihobiotikov na simptome stresa so dokazali, da so se preiskovancem ob uživanju psihobiotikov po enem mesecu jemanja za 60% zmanjšali izbruhi jeze in agresivnosti, za 44% pa na splošno vsi simptomi stresa.

    38 različnih študij dokazuje, da so udeleženci v raziskavi, ki so uživali psihobiotike, imeli manj simptomov anksioznosti oziroma tesnobe.

    Veliko raziskav poteka tudi na preiskovancih z depresijo, ki že uživajo antidepresive. Izkazalo se je, da so imeli preiskovanci kljub jemanju antidepresivov, še vedno simptome depresije. Potem ko so antidepresivu dodali še psihobiotike, so bili popolnoma brez, ali so imeli le še minimalne simptome depresije.

    Na podlagi študij lahko trdimo, da je uživanje psihobiotikov koristno tudi ob jemanju antidepresivov, saj izboljšajo njihovo delovanje.

    Viri:

    Liu RT. The Microbiome as a Novel Paradigm in Studying Stress and Mental Health. Am Psychol. 2017 Oct;72(7):655-667.

    Cryan JF et. al. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. 2012 Nature Reviews Neuroscience 13(10):701-12. 

    Camilleri M. Serotonin in the Gastrointestinal Tract. Curr Opin Endocrinol Diabetes Obes. 2009 Feb; 16(1): 53–59.


    Avtor objave:

    Dr. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja