Izdelek

Prijava na e-novice

Pripravljamo strokovno podprte članke o zdravju in nasvete za vsakodnevno pomoč.






    Samopomoč pri anksioznosti – psihobiotiki

    4. julija, 2021Kategorija: Psihobiotiki, Stres in tesnoba

    Psihobiotiki so probiotiki, ki ob zaužitju v zadostnih količinah ugodno vplivajo na duševno zdravje človeka. Zaradi povezave črevesje - možgani, imamo sedaj neizpodbitne dokaze o tem, kako pomembna je prehrana za duševno zdravje in kako si lahko pomagamo pri psihičnih stiskah.

    Samopomoč pri anksioznosti s psihobiotiki je eden od najnovejših učinkovitih načinov lajšanja znakov kot so živčnost, strah, razdražljivost, motenje koncentracije, tesnoba in zaskrbljenost.

    Pozitivni učinki probiotikov na zdravje

    Milijarde mikroorganizmov, ki se nahajajo v črevesju z eno besedo imenujemo tudi črevesna mikrobiota.

    Mikroorganizmi v črevesju ugodno vplivajo na zdravje človeka tako, da:

    • uravnavajo prebavo,
    • krepijo imunski sistem,
    • spodbujajo nastanek hranilnih snovi,
    • izboljšajo odpornost, ker izpodrivajo škodljive črevesne mikroorganizme,
    • proizvajajo molekule za delovanje možganov.

    Psihobiotiki in duševno zdravje

    Prepričljivi dokazi raziskovalcev v zadnjih letih kažejo, da črevesje in njegovi mikroorganizmi vplivajo na duševno zdravje in miselne funkcije človeka.

    To povezavo med črevesjem in možgani imenujemo os: mikrobiota – črevesje – možgani.

    Po tej osi mikrobiota in črevesje komunicirata z možgani, in obratno možgani komunicirajo s črevesjem in mikroorganizmi v črevesju.

     

     

    Nezdravo črevo in psihične stiske – ni naključje

    Na podlagi povezave med možgani in črevesjem ni naključje, da se prebavne težave in psihične stiske pogosto pojavijo hkrati.

    Psihologi, mikrobiologi in nevrobiologi so odkrili, da imajo osebe z depresijo in bipolarno motnjo pogosto tudi prebavne težave.

    Vagusni živec, ki povezuje možgane in črevesje deluje kot nekakšna »avtocesta«, po kateri se prenašajo informacije med možgani in črevesjem. Druga pomembna »cestna povezava« med možgani in črevesjem je ožilje. Po ožilju molekule, ki jih proizvedejo črevesni mikroorganizmi potujejo v možgane.

    Psihobiotiki pri anksioznosti

    Ko so raziskovalci primerjali sestavo črevesne mikrobiote med zdravimi osebami in osebami z anksiozno motnjo so opazili precejšnje razlike v sestavi.

    V eni od raziskav so prenesli črevesne mikroorganizme pacientov z duševnimi motnjami na zdrave miši. Ugotovili so, da so prej zdrave miši dobile simptome anksioznosti in depresije.

    Dokazano je torej, da črevesna mikrobiota vpliva na duševno zdravje.

    Velja pa tudi obratno. Pri osebah, ki so s pomočjo psihoterapije zmanjšali simptome anksioznosti, so se zmanjšali tudi simptomi razdražljivega črevesja.

    Možgani ali črevesje? Kura ali jajce?

    Možgani in črevesje so med seboj dvosmerno (krožno) povezani. Ni pa povsem znano, kdo ima pomembnejšo vlogo. So za dobro duševno zdravje bolj pomembni možgani ali črevesje? Odgovor je podoben kot pri vprašanju kaj je bilo prej, kura ali jajce.

    Smo to, kar jemo!

    Pri sladkorni bolezni in boleznih srca in ožilja se niti zdravniki niti pacienti ne sprašujejo več o pomenu prehranjevalnih navad, saj je vsem znano, da z ustrezno prehrano lahko močno izboljšamo potek zdravljenja.

    Kaj pa pri duševnih boleznih, psihičnih stiskah? Je tudi tukaj pomembna prehrana?

    Raziskave kažejo, da je za dobro duševno zdravje najboljša rastlinska hrana in hrana bogata z vlakninami ter z malo sladkorja.

    Ne smemo pa pozabiti na samopomoč pri anksioznosti s psihobiotiki.

    Psihobiotiki obnavljajo črevesno mikrobioto in s tem ugodno vplivajo na duševno zdravje človeka. Najbolj raziskana sta probiotična seva Lactobacillus helveticus Rosell-52 in Bifidobacterium longum Rosell-175, imenovana tudi Cerebiome®.

     

    Vir:

    Weir. K. The future of psychobiotics. American Psychological Association. 2018


    Avtor objave:

    Dr. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja