Spanje: kako je povezano s črevesjem in psihiatričnimi obolenji?

Spanje je fiziološka potreba, med katero se sprožijo procesi obnove telesnih tkiv in organov, kot so:

• Rast mišic, obnova celic in popravilo poškodovanih delov telesa.
• Spanje igra ključno vlogo pri obdelavi informacij, ki smo jih dobili čez dan ter pri prenašanju teh informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.
• Spanje vpliva na ravni hormonov, ki uravnavajo apetit, presnovo in druge pomembne telesne funkcije.

Optimalno število ur spanja je odvisno od posameznika, vendar večina odraslih potrebuje 7 do 8 ur kakovostnega spanca na noč.

Ali spanje vpliva tudi na naše duševno zdravje?

Nedavna meta-analiza je pokazala, da je nespečnost pomemben pokazatelj za nastanek:

• depresije,
• anksioznosti,
• zlorabe alkohola in
• psihoze.

To poudarja bistven pomen spanja za duševno zdravje.

Zakaj je pomemben 24-urni cirkadiani ritem?

Vsi organizmi na Zemlji smo razvili notranji 24-urni cikradiani ritem, ki uravnava pomembne telesne funkcije, kot so:

• srčni utrip,
• krvni tlak,
• izločanje hormonov (npr. kortizola, melatonina) in
• razpoloženje.

24-urni cirkadiani ritem igra ključno vlogo tudi pri psihiatričnih motnjah, saj sta razpoloženje in cirkadiani ritem tesno povezana.

Kaj pravijo raziskave?

Motnje cirkadianega ritma so glavna značilnost psihiatričnih obolenj, kot so:

• depresija,
• bipolarna motnja,
• ADHD,
• shizofrenija.

To je pokazala britanska študija z 91.105 vključenimi prostovoljci.

Črevesni mikrobiom in spanje

Črevesni mikrobiom poleg prebave, presnove in imunskega sistema uravnava tudi spanje in duševno stanje prek osi mikrobiota-črevesje-možgani.

Na spanje vplivajo:

• spremembe v črevesni prepustnosti,
• aktivacije imunskega sistema,
• vnetje v črevesju,
• pridobivanje energije ter
• sestava mikrobioma.

Prehrana in vnos hranil močno vplivata na sestavo črevesnega mikrobioma in posledično na duševno zdravje. Sem spadajo tudi psihiobiotiki, ki koristno vplivajo na duševno zdravje.

Regeneracija črevesne mikrobiote s psihobiotiki

Motnje cirkadianega ritma, pomanjkanje spanja ter izmensko delo spremenijo sestavo mikrobne skupnosti. Posledično motnje spanja povečajo tudi dovzetnost za stres.

 V takih primerih si je koristno pomagati s psihobiotiki, med katerimi je klinično najbolj podprta formula mlečnokislinskih bakterij CEREBIOME (Lactobacillus helveticus Rosell®-52 + Bifidobacterium longum Rosell®-175).

 

 

Vir:

Wagner-Skacel J et. al. Sleep and Microbiome in Psychiatric Diseases. Nutrients. 2020 Jul 23;12(8):2198.