Izdelki

Prijava na e-novice

Pripravljamo strokovno podprte članke o zdravju in nasvete za vsakodnevno pomoč.






    Sindrom razdražljivega črevesja in depresija – kakšna je povezava?

    Sindrom razdražljivega črevesja in depresija se pogosto pojavljata skupaj. Vendar depresija ni neposredna posledica sindroma razdražljivega črevesja in sindrom razdražljivega črevesja ni edini vzrok za depresijo. Razumevanje povezave med simptomi sindroma razdražljivega črevesja in depresijo, bolnikom, ki trpijo za obema, pomaga k boljšem rezultatu zdravljenja.

    Sindrom razdražljivega črevesja in depresija se pogosto pojavljata skupaj. Vendar depresija ni neposredna posledica sindroma razdražljivega črevesja in sindrom razdražljivega črevesja ni edini vzrok za depresijo. Razumevanje povezave med simptomi sindroma razdražljivega črevesja in depresijo bolnikom, ki trpijo za obema, pomaga k boljšem rezultatu zdravljenja.

    Sindrom razdražljivega črevesja in depresija

    Kako se kaže sindrom razdražljivega črevesja?

    Sindrom razdražljivega črevesja je funkcionalna motnja prebavil. Gre za “funkcionalno” motnjo, saj pri njej ni opaznih telesnih nepravilnosti v prebavilih, čeprav povzroča telesne simptome. Bolniki s sindromom razdražljivega črevesja običajno občutijo napihnjenost, bolečine v trebuhu, krče in zaprtje ali drisko. Bolezen razdražljivega črevesja je pogosta bolezen, ki prizadene enega od sedmih posameznikov na svetu.

    Kaj pa depresija?

    Depresija je duševna motnja, ki se kaže v slabem razpoloženju in negativnih občutkih, ki vztrajajo, ter resno vpliva na kakovost življenja. Obstaja več oblik depresije, med drugim tudi poporodna depresija, bipolarna razpoloženjska motnja in sezonsko-razpoloženjska motnja. Depresija prizadene 7,2% prebivalstva v Evropi, psihološki dejavniki depresije pa lahko vplivajo na razvoj sindroma razdražljivega črevesja.

    Primerjava simptomov

    Sindrom razdražljivega črevesja povzroča simptome, ki se pojavljajo v prebavnem traktu in so povezani z motnjami v gibanju črevesja. Pogost simptom razdražljivega črevesja so bolečine v trebuhu. Depresija pa je duševna motnja, ki se kaže z negativnimi mislimi in slabim razpoloženjem. Obe bolezni povzročata utrujenost.

    Sindrom razdražljivega črevesja

    • Napihnjenost in plini
    • Bolečine v trebuhu
    • Zaprtje/driska
    • Spremembe v konsistenci blata
    • Utrujenost

    Depresija

    • Žalost, tesnoba, občutek praznine
    • Obup, pesimizem
    • Občutek nevrednosti
    • Zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti in hobije
    • Zmanjšano zanimanje za spolnost
    • Samomorilske misli
    • Zmanjšana koncentracija
    • Občutek krivde in nemoči
    • Utrujenost

    Ali se sindromom razdražljivega črevesja in depresija pojavljata hkrati?

    Sindrom razdražljivega črevesja in depresija sta bolezni, ki se pogosto pojavljata hkrati. Simptomi razdražljivega črevesja namreč vplivajo na duševno zdravje in obratno.

    Kar 60% oseb s simptomi razdražljivega črevesja trpi za depresijo, kar je trikrat več kot pri zdravih osebah. Depresija je tako najpogostejša duševna motnja pri osebah s simptomi razdražljivega črevesja.

    Pri bolnikih, ki trpijo za hudo depresijo, je 27% več možnosti, da se pojavi tudi sindrom razdražljivega črevesja, kar je približno dvakrat več kot pri zdravi populaciji. Povezava med motnjami razpoloženja in prebavnim sistemom je dokazana v obe smeri.

    Ali sindrom razdražljivega črevesja povzroča depresijo?

    Sindrom razdražljivega črevesja ne povzroča depresije, lahko pa poslabša simptome depresije. Simptomi razdražljivega črevesja, kot sta napihnjenost in trebušni krči, pomembno vplivajo na kakovost življenja in lahko privedejo do razvoja duševnih motenj, kot sta depresija in tesnoba. Glede na nedavno raziskavo bi se 50 % ljudi s sindromom razdražljivega črevesja odpovedalo svojemu mobilnemu telefonu v zameno za enomesečno olajšanje. Ti podatki kažejo, kako močno lahko sindrom razdražljivega črevesja vpliva na duševno zdravje bolnika in spodbuja psihološke simptome.

    Sindrom razdražljivega črevesja lahko zaradi vpliva na vedenje poslabša simptome depresije. Težave, ki jih povzroči sindrom razdražljivega črevesja lahko privedejo do tega, da bolniki iščejo izolacijo in se izogibajo družabnim dejavnostim. Te spremembe v vedenju lahko povzročijo psihološke simptome, kot sta osamljenost in nemoč, ki prispevajo k občutkom depresije.

    Travma – vzrok za sindrom razdražljivega črevesja in depresijo?

    Travma lahko predstavlja povezavo med depresijo in sindromom razdražljivega črevesja. Pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesja je stopnja fizičnih ali čustvenih travm visoka. Do 50 % bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja je doživelo travmo, kar je dvakrat več kot pri zdravih kontrolnih skupinah. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je travma vir sindroma razdražljivega črevesja pri večini bolnikov.

    Oblike travme vključujejo spolne napade, prometne nesreče in smrt bližnje osebe, takšni dogodki povečujejo tudi tveganje za motnje razpoloženja, kot je depresija. Zato lahko pojav travme povzroči začaran krog depresije in sindroma razdražljivega črevesja, saj naj bi se oboje pojavilo po travmi.

    Kako depresija vpliva na sindrom razdražljivega črevesja?

    Simptomi depresije lahko poslabšajo simptome sindroma razdražljivega črevesja. Depresivne osebe poročajo o večji občutljivosti na bolečino in močneje doživljajo občutke v prebavilih. To vodi v intenzivnejše doživljanje simptomov sindroma razdražljivega črevesja, kot so bolečine v trebuhu, napihnjenost in krči.

    Povezava med sindromom razdražljivega črevesja in depresijo

    Sindrom razdražljivega črevesja in simptomi depresije očitno vplivajo drug na drugega. Znano je, da je vzrok, da se težave pogosto pojavljajo hkrati os črevo-možgani, ki predstavlja povezavo med prebavili in možgani in po kateri poteka komunikacija med črevesjem in možgani.

    Povezava med črevesjem in možgani

    Med prebavili in možgani poteka dvosmerna komunikacija, znana kot povezava med umom in črevesjem ali os mikrobiota-črevesje-možgani. Ta dvosmerna povezava je pomembna za razumevanje povezave med sindromom razdražljivega črevesja in depresijo.

    Os črevesje-možgani in njen dvosmerni komunikacijski kanal sta bila dokazana v poskusih na miših. Ob zunanjem stresu so opazili spremembe v sestavi črevesnih bakterij (črevesna mikrobiota). Sprememba v črevesni mikrobioti je pri miših povzročila depresivno vedenje.

    Natančen mehanizem takšnih učinkov črevesja na možgane še vedno ni pojasnjen. Znano je, da ima najverjetneje glavno vlogo serotonin, hormon sreče.

    Psihobiotiki za depresijo in sindrom razdražljivega črevesja

    Dodaten dokaz za povezavo med črevesjem in možgani je uporaba psihobiotikov pri depresiji in sindromu razdražljivega črevesja. Psihobiotiki spreminjajo ravnovesje med bakterijami v črevesju, kar vpliva na izboljšanje simptomov depresije in sindroma razdražljivega črevesja.

    Čeprav ni enotne rešitve za zdravljenje depresije, je mogoče simptome zmanjšati s tremi splošnimi metodami:

    – z antidepresivi, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina,

    – s psihoterapijo,

    – s spremembo življenjskega sloga.

    Nedavna študija je pokazala, da se je depresija izboljšala pri dvakrat več bolnikih, ki so ob antidepresivih jemali psihobiotike, kot pri tistih, ki so jemali placebo.

    Avtorica: dr. Mateja Štempelj

    Viri:

    1. Bommelaer G, Poynard T, Le Pen C, Gaudin AF, Maurel F,Priol G, Amouretti M, Frexinos J, Ruszniewski P, El Hasnaoui A. Prevalence of irritable bowel syndrome (IBS) and variability of diagnostic criteria. Gastroenterologie clinique et biologique. 2004 Jun 1;28(6-7):554-61. Link
    2. American Psychiatric Association. Diagnostic and statistical manual of mental disorders (DSM-5®). American Psychiatric Pub; 2013 May 22. Link
    3. Schmidt SL, Tolentino JC. DSM-5 criteria and depression severity: implications for clinical practice. Frontiers in psychiatry.2018;9:450. Link
    4. Levy RL, Olden KW, Naliboff BD, Bradley LA, Francisconi C,Drossman DA, Creed F. Psychosocial aspects of the functional gastrointestinal disorders. Gastroenterology. 2006 Apr 1;130(5):1447-58. Link
    5. Masand PS, Kaplan DS, Gupta S, Bhandary AN, Nasra GS,Kline MD, Margo KL. Major depression and irritable bowel syndrome: is there a relationship?. The Journal of clinical psychiatry. 1995 Aug. Link
    6. Ballou S, McMahon C, Lee HN, Katon J, Shin A, Rangan V,Singh P, Nee J, Camilleri M, Lembo A, Iturrino J. Effects of irritable bowel syndrome on daily activities vary among subtypes based on results from the IBS in America Survey. Clinical Gastroenterology and Hepatology. 2019 Nov1;17(12):2471- Link
    7. de Medeiros MT, Carvalho AF, de OliveiraLima JW, dos Santos AA, de Oliveira RB, e Souza MÂ. Impact of depressive symptoms on visceral sensitivity among patients with different subtypes of irritable bowel syndrome. The Journal of nervous and mental disease. 2008 Sep1;196(9):711-4. Link
    8. Foster JA, Neufeld KA. Gut–brain axis: how the microbiome influences anxiety and depression. Trends in neurosciences. 2013 May1;36(5):305-12. Link
    9. Spiller R. Serotonin, inflammation, and IBS: fitting the jigsaw together?. Journal of pediatric gastroenterology and nutrition. 2007 Dec1;45:S115-9. Link
    10. Tack J, Broekaert D, Fischler B, Van Oudenhove L, Gevers AM, Janssens J.A controlled crossover study of the selective serotonin reuptake inhibitor citalopram in irritable bowel syndrome. Gut. 2006 Aug 1;55(8):1095-103. Link
    11. Kazemi et al. Effect of probiotic and prebiotic vs placebo on psychological outcomes in patients with major depressive disorder: A randomized clinical trial. Clin Nutr. 2019

     

     


    Avtorica objave:

    Dr. Mateja Štempelj, direktorica in ustanoviteljica podjetja