Znaki anksioznosti: si lahko pomagamo s psihobiotiki?

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je čustveno stanje, ki ga zaznamujejo intenzivni občutki skrbi, strahu in napetosti. To čustveno stanje je normalen del človeške izkušnje in lahko deluje kot naravni odziv na stresne situacije. Toda ko znaki anksioznosti postanejo pretirani in kronični ter ovirajo vsakodnevno življenje, govorimo o anksiozni motnji.

Anksiozna motnja se lahko manifestira na različne načine, vključno s socialno anksioznostjo, generalizirano anksiozno motnjo, paničnimi napadi in posttravmatsko stresno motnjo. Znaki anksioznosti so lahko tudi fizične narave, kot so hitro bitje srca, potenje, tresenje, slabost in težave z dihanjem.

Vloga mikroorganizmov v telesu

Človeško telo je dom številnih mikroorganizmov, vključno z bakterijami, ki naseljujejo prebavni sistem. Te bakterije niso le nepomembni prebavni pomočniki, temveč imajo tudi neposreden vpliv na naše fizično in duševno zdravje.

Kako delujejo psihobiotiki?

Psihobiotiki so posebne vrste probiotikov, ki ciljajo na izboljšanje zdravja možganov in duševnega počutja. Delujejo tako, da uravnavajo črevesno mikrobioto in vplivajo na komunikacijo med črevesjem in možgani, znano kot os črevesje-možgani. Ta dvosmerna komunikacija omogoča, da spremembe v črevesju vplivajo na možgansko delovanje in obratno.

Znaki anksioznosti: kako lahko pomagajo psihobiotiki?

• Učinkovitost črevesno-možganskih signalov: Psihobiotiki lahko prispevajo k izboljšanju črevesno-možganskih signalov. Zdrava črevesna mikrobiota lahko pomaga uravnavati vnetje in sproščati snovi, ki lahko vplivajo na razpoloženje in stres.
• Proizvodnja nevrotransmiterjev: Mikroorganizmi v črevesju lahko vplivajo na proizvodnjo nevrotransmiterjev, kot je serotonin. Serotonin je ključen za regulacijo razpoloženja, in če je raven serotonina nizka, se lahko pojavijo simptomi anksioznosti in depresije. Psihobiotiki lahko spodbujajo tvorbo teh nevrotransmiterjev in posledično izboljšajo razpoloženje.
• Zmanjšanje vnetja: Vnetje v telesu je povezano s številnimi boleznimi, vključno z anksioznostjo. Zdrava črevesna mikrobiota lahko pomaga zmanjšati vnetje in tako zmanjšati simptome anksioznosti.
• Regulacija stresnih odzivov: Črevesje in možgani sodelujejo pri reakcijah na stres – psihobiotiki lahko pomagajo uravnavati te reakcije in zmanjšati stres.
• Izboljšanje prebave in absorpcija hranil: Zdrava črevesna mikrobiota lahko pripomore k boljši prebavi hrane in absorpciji hranil, kar lahko pomaga izboljšati splošno počutje in zmanjšati telesno nelagodje, povezano z anksioznostjo.
• Posredni učinki na življenjski slog: Uživanje psihobiotikov in skrb za zdravje črevesja lahko posredno vpliva na življenjski slog. Zdrava črevesna mikrobiota lahko pomaga pri ohranjanju energije, boljšem spancu in boljšem splošnem počutju, kar vpliva na sposobnost posameznika, da se spopade s stresom in anksioznostjo.

Kako vključiti psihobiotike v vaš vsakdan?

Če želimo, da se znaki anksioznosti izboljšajo, lahko vključimo psihobiotike v svojo prehrano. To lahko storimo z uživanjem naslednjih živil:

• Fermentirana živila: Jogurt, kefir, kimchi, kislo zelje in kombucha so bogati s probiotiki.
• Prebiotiki: Hrana, bogata z vlakninami (čebula, česen, banane in artičoke), spodbuja rast koristnih bakterij v črevesju.

Psihobiotike lahko v svojo dnevno rutino vključimo tudi v obliki jemanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo točno določene mlečnokislinske bakterije, ki pomagajo pri ohranjanju zdrave črevesne mikrobiote.

Znaki anksioznosti se s pomočjo psihobiotikov lahko izboljšajo

Če se odločite za uživanje psihobiotikov, je ključnega pomena, da to počnete redno in vztrajno – črevesna mikrobiota se namreč nenehno spreminja, zato je za dosego ugodnih sprememb potrebno dosledno jemanje. V tem primeru je potrebno upoštevati priporočila proizvajalca in strokovnjaka za prehrano, da dosežete želene rezultate.

Anksioznost je resna zdravstvena težava, ki zahteva celostni pristop pri obvladovanju. Raziskave kažejo, da so psihobiotiki lahko pomembno orodje za zmanjšanje anksioznosti in izboljšanje duševnega počutja. Povezava črevesje-možgani in vloga mikrobiote sta področji, ki jih še vedno raziskujemo, vendar kažeta obetavne rezultate. Pomembno pa je tudi razumeti, da so psihobiotiki le en delček celotne sestavljanke zdravega življenjskega sloga.

Pri soočanju z znaki anksioznosti je pametno sodelovati z zdravnikom, psihologom ali terapevtom, ki vam lahko ponudi individualno prilagojen načrt obvladovanja. Za vključitev psihobiotikov v vašo prehrano pa se lahko posvetujte tudi s strokovnjakom za prehrano, ki vam bo pomagal izbrati najboljše možnosti za vaše potrebe.

Z vztrajnostjo in skrbjo za svoje črevesje lahko dosežete zmanjšanje anksioznosti in izboljšate svoje duševno zdravje ter splošno počutje.

Viri:

1. Dinan, T. G., & Cryan, J. F. (2017). The Microbiome-Gut-Brain Axis in the Pathophysiology of Mood and Anxiety Disorders. Current Neurology and Neuroscience Reports, 17(9), 1-8.
2. Kelly, J. R., Kennedy, P. J., Cryan, J. F., Dinan, T. G., Clarke, G., & Hyland, N. P. (2015). Breaking down the barriers: the gut microbiome, intestinal permeability and stress-related psychiatric disorders. Frontiers in Cellular Neuroscience, 9, 392.
3. Foster, J. A., & McVey Neufeld, K. A. (2013). Gut-brain axis: how the microbiome influences anxiety and depression. Trends in Neurosciences, 36(5), 305-312.
4. Sarkar, A., & Lehto, S. M. (2018). Psychobiotics and the Manipulation of Bacteria–Gut–Brain Signals. Trends in Neurosciences, 41(9), 553-556.
5. Liu, Y. W., & Liu, W. H. (2018). Psychobiotics Regulate the Anxiety Gut-Brain Axis through a Mechanism Involving Microbiota-GABA Pathway. Psychoneuroendocrinology, 87, 106-115.
6. Dinan, T. G., Stanton, C., & Cryan, J. F. (2013). Psychobiotics: a novel class of psychotropic. Biological Psychiatry, 74(10), 720-726.